Domov ˃ Vodniki in baze podatkov ˃ Vodnik za merjenje stopal in bosonogih čevljev

Vodnik za merjenje stopal in bosonogih čevljev

Poznavanje ustrezne dolžine in širine stopala je eden izmed prvih in zelo pomembnih korakov v postopku nakupa bosonoge obutve, še posebej, če nakup izvajamo preko spleta. To so vrednosti, ki jih primerjamo s tabelami velikosti in na podlagi katerih se odločimo, če je model ustrezen za nas.

V nadaljevanju članka so podani nasveti kako ustrezno izmeriti stopalo, kako uporabljati tabele velikosti in kako na podlagi izmerjene vrednosti in poskušanja izbrati ustrezno velikost čevlja.

1. Katere meritve potrebujemo?

Merjenje stopala je ena izmed prvih večjih stvari s katerimi se srečamo ob nakupu bosonogih čevlev. V primeru, da smo do sedaj kupovali čevlje le na podlagi svoje ‘običajne’ številke, pri bosonogih čevljih to ni priporočljivo (notranje dolžine različnih znamk niso vedno primerljive).

Ustrezen prostor v čevlju lahko zagotovimo le z optimalno izbiro velikosti, ki je ustrezno izbrana za našo dolžino in širino stopala.

Bosonoge čevlje zato vedno kupujemo na podlagi izmerjene dolžine in širine stopala, ki jo primerjamo z vrednostmi v tabelah velikosti.

Tabele velikosti so lahko različne od proizvajalca do proizvajalca, notranje dolžine čevlja pa se lahko razlikujejo tudi od modela do modela iste znamke (npr. zimski modeli, ki imajo debelo, toplo podlogo so lahko krajši od pomladnih superg iste znamke in velikosti).

Za ustrezno izbiro velikosti čevlja, zato vedno potrebujemo dve vrednosti (glej Sliko 1):

  • vrednosti notranjih dolžin in širin čevlja, ki jih razberemo iz tabel velikosti
  • izmerjeno dolžino in širino našega stopala
Slika 1: Primer izbiranja velikosti čevlja s pomočjo tabel velikosti

OPOMBA: Zaradi različnih tabel velikosti ni nujno, da bomo pri vseh znamkah nosili enako velikost. Npr. pri večini znamk nosim št. 42, vendar imam tudi čevlje velikosti 41-44, ki niso nič drugačni po dolžini, le oznaka velikosti je drugačna.

Poleg poznavanja naše dolžine in širine stopala, je potrebno tudi poznavanje našega tipa stopala. Namreč, naša stopala se ne razlikujejo le po dolžini in širini, temveč tudi v volumnu, obliki prstov, itd.

2. Merjenje čevljev

Merjenja čevljev se običajno ne poslužuje končni kupec, temveč proizvajalci bosonoge obutve in trgovine z bosonogo obutvijo. Ker je ustrezna izbira velikosti neposredno vezana na vrednosti, ki so podane v tabelah, je razumevanje teh vrednosti potrebno tudi za končnega uporabnika.

Vrednosti, ki so podane v tabelah velikosti so namreč tiste, ki jih primerjamo z izmerjenimi vrednostmi dolžine in širine stopala.

V tabelah velikosti so običajno podane notranje dolžine in širine čevlja, razen v primeru, da proizvajalec poda, da so to priporočene dolžine stopala (vendar so takšne znamke redke).

V nadaljevanju so na kratko opisani različni načini merjenja čevljev, ki so običajno podani v tabelah velikosti ter njihove prednosti in slabosti.

OPOMBA: Standarizirane metode za merjenje čevljev ni, zato lahko vsak proizvajalec malenkost drugače izvede meritev čevljev, kar pomeni, da lahko prihaja tudi do manjših odstopanj. Nekateri proizvajalci imajo postopek meritve natančneje pojasnjen kot drugi. V primeru, da pojasnila ni, poenostavljeno upoštevamo, da se meritev nanaša na vertikalno in horizontalno vrednost meritve dolžine in širine stopala.

2.1 Merjenje dolžine čevlja

Notranje dolžine čevljev, ki so podane v tabelah velikosti so običajno izmerjene na dva načina:

  • merjenje dolžine in širine kopita
  • uporaba Plus12 merilca

OPOMBA: Proizvajalci lahko čevlje merijo tudi na druge načine, zato je vedno dobro preveriti vse razpoložljive informacije glede merjenja na njihovih uradnih spletnih straneh.

Z merjenjem kopit običajno izmerimo vertikalno razdaljo med sredinsko točko pete in najdaljšo točko pri prstih (slika 1a), ki se pri bosonogih čevljih praviloma nahaja nekje med prvim in drugim prstom (vendar lahko nekateri proizvajalci namesto vertikalne razdalje izmerijo tudi diagonalno razdaljo med sredinsko točko pete in najdaljšo točko pri prstih -Slika 1b).

Njena slabost je, da lahko pri določenih modelih v čevlju pride do odstopanj med meritvijo kopit in končno vrednostjo notranje dolžine v čevlju (zaradi uporabe različnih materialov, debeline podloge, oblike pete, itd.)

Slika 2: Različni načini merjenja čevljev

V primeru, da je meritev notranje dolžine v tabeli bila izvedena z merilcem Plus12, bo to običajno navedeno v opombi k tabeli velikosti.

Merilec Plus12 uporablja večina EU trgovin z različno bosonogo obutvijo, ki sami izvajajo meritve in kreirajo svoje tabele velikosti.

Z merilcem Plus12 merimo prostor v notranjosti čevlja od sredine pete do najdaljšega dela čevlja (slika 1b zgoraj). Ta razdalja običajno ni vertikalna, temveč diagonalna, saj se praviloma najdaljši del bosonogega čevlja nahaja med prvim in drugim prstom. Vrednosti lahko zato minimalno odstopajo od vertikalne meritve (cca.1-2 mm, odvisno od širine čevlja in naklona pri prstih).

Z merilcem Plus12 lažje zaznamo odstopanja notranje dolžine čevlja zaradi debelejše podloge, vendar ima Plus12 ima tudi nekaj slabosti.

Predvsem težje upošteva nekatere oblike pet (če npr. najdaljša točka čevlja ni na dnu pete, temveč na sredini), večjo pa je tudi možnost napak meritve zaradi načina izvajanja meritve.

Kako meriti čevlje s Plus12 merilcem?

Merilec Plus12 lahko uporabljamo za merjenje čevljev in stopal v domačem okolju. Zelo uporaben je predvsem za otroške čevlje in njihova stopala.

Rdeča konica na koncu merilca simulira višino palca, zato meri le do točke v čevlju, kjer je prostora nad prsti dovolj.

Uporaba:

  1. Merilec namestimo v sredinski del pete čevlja. Z roko močneje pridržimo merilec na mestu.
  2. Rdečo konico pomaknemo v najdaljši del čevlja oz. do točke katere razdaljo želimo izmeriti. Ne potiskamo premočno v material in pazimo, da je merilni trak raven in ne upognjen.
  3. Na merilnem traku odčitamo notranjo dolžino čevlja v [cm].

OPOMBA: Trgovine z bosonogo obutvijo običajno navajajo meritev v najdaljšem delu čevlja, ki se praviloma nahaja med prvim in drugim prstom. Doma lahko izvedete meritev točno do točke, ki jo potrebujete. Proizvajalci lahko uporabljajo tudi druge metode merjenja, vendar nam kot končnemu kupcu niso vedno znane.

Za merjenje notranjih dolžin čevlja ni priporočljivo uporabljati vložkov in merilnega traku. Vložki običajno niso enake dolžine in širine kot čevlji in lahko služijo le za približno določitev oblike in dolžine znotraj čevlja (običajno je sam čevelj malenkost širši od vložka, vložek pa je lahko daljši ali krajši od razpoložljive dolžine v notranjosti čevlja).

Kdaj upoštevati meritve kopit in kdaj merilec Plus12?

Osebno najraje preverim obe meritvi in ju primerjam med sabo. Če je mogoče, meritve preverimo na različnih straneh z bosonogo obutvijo, ki prodajajo model čevlja, ki ga iščemo.

V primeru, da so razlike med meritvami večje (cca. 3-4 mm in več), upoštevamo meritve izvedene z merilcem Plus12, saj praviloma bolje prikažejo realnejšo stanje (še posebej pri zimskih čevljih z debelo podlogo, kjer so lahko ta odstopanja večja).

2.2 Merjenje širine čevlja

O merjenju širine čevljev ne bomo šli v prevelike detajle, saj namen te objave ni, da vas popolnoma zmedemo, temveč le opozoriti na odstopanja, ki lahko nastanejo v vrednostih širine.

Razlike nastopijo predvsem zaradi različnih točk merjenja in razlik v merjenju diagonalne ali horizontalne vrednosti širine (glej sliko 4a), materialov ter zaradi ‘problema’ opisovanja 3D stopala z 2D vrednostjo (dve stopali imata lahko enako širino, vendar popolnoma različne obseg – glej sliko 4b in sliko15).

Vrednosti širine vedno jemljemo z majhno rezervo in upoštevanjem manjših odstopanj v meritvah (cca. 1-3 mm). Včasih je lahko čevelj tudi za kak milimeter širši ali ožji od navedene vrednosti.

Prav tako vrednosti med različnimi znamkami niso vedno neposredno primerljive (lahko so prisotna manjša odstopanja cca. 1-3 mm), saj ni uporabljena ista metoda merjenja.

Meritev širine čevlja se običajno izvaja v predelu metatarzalnih sklepov, kot:

  • meritev širine kopita (slika 4a)
  • meritev širine v notranjosti čevlja s pomočjo merilca Clevermess (do širine 8 cm) ali podobne naprave
  • meritev širine vložka, ki pa je običajno ožji od razpoložljive širine – odvisno od izvedbe podplata (glej sliko 4c)
Slika 4: Prikaz meritve širine

3. Merjenje stopal

3.1 Merjenje dolžine stopala

Dolžino stopala lahko merimo na različne načine, v nadaljevanju so predstavljeni tri najpogostejši:

  • obris stopala
  • meritev ob steni
  • uporaba merilca Plus12

Obris stopala

Metoda, kjer stopalo izmerimo s pomočjo obrisa, je ena izmed najpogosteje uporabljenih metod za merjenje stopal. Hkrati z dolžino stopala vedno enostavno izmerimo tudi širino, metoda pa je uporabna tudi, ko naročamo čevlje po meri.

Kako pravilno obrisati stopalo

  1. Stopimo na list papirja v stopali usmerjenimi naravnost naprej. Na papirju stojimo (ne sedimo) z zravnanimi in popolnoma sproščenimi nogami
  2. Obrisa ne delamo sami, ampak naj nam pomaga druga oseba (med klečanjem se namreč lahko lega prstov ter dolžina stopala spremeni)
  3. Uporabimo tanek, oster in kratek svinčnik ali še bolje vložek kemičnega svinčnika in ga držimo popolnoma navpično, saj se želimo čim bolj približati liniji stopala. Z nenatančnim obrisom se lahko doda preveč dolžine in širine.
  4. Vedno naredimo obris obeh stopal, kajti stopali sta lahko različnih dolžin in širin.

Pri izvedbi obrisa ni potrebno, da natančno obrišete vsako krivuljo pri prstih ali predel pri stopalnem loku. Pomembno je, da zajamete vse ključne točke za izvedbo meritve.

Podrobnejši video prikaz merjenja stopal najdete v Akademiji Bose Nogice.

Izvedba meritve

Ko opravimo obris, izmerimo vertikalno razdaljo od sredine pete do našega najdaljšega prsta (pazimo, da merimo v smeri osi stopala/hoje). Ta razdalja nam predstavlja našo dolžino stopala (glej sliko 6).

Izrišemo si tudi os stopala, ki okvirno poteka od sredinske točke pete do sredinske točke drugega prsta, kot lahko vidite na spodnji fotografiji (črtkana linija).

Pri stopalih z najdaljšim drugim prstom ali stopalih kjer sta prva dva prsta enake dolžine, os stopala sovpada z linijo najdaljšega dela stopala.

Širino stopala predstavlja pravokotnica na os stopala, ki jo izmerimo v predelu med 1. in 5. metatarzalno glavo v horizontalni smeri (glej sliko 6).

Slika 6: Merjenje stopal z metodo obrisa

OPOMBA: Metod kako na podlagi obrisa izmeriti dolžino in širino stopala je več. Katero metodo uporabiti je odvisno predvsem od načina merjenja čevljev, saj je to vrednost s katero primerjate dolžino vašega stopala. Vertikalna metoda lahko seveda povzroči nekaj minimalnih odstopanj, zaradi različnih oblik stopal, načinov merjenja, itd., vendar omogoča najlažjo uporabo v praksi.

Merjenje ob steni

Enako kot pri metodi z obrisom, tudi meritev ob steni ne izvajamo sami, temveč za pomoč prosimo koga od bližnjih.

Potek meritve:

  1. Peta naj se nežno dotika stene, stopalo je usmerjeno naravnost.
  2. Svinčnik držimo navpično in ob najdaljšem prstu naredimo črto.
  3. Sedaj izmerimo vertikalno razdaljo od stene do črte, ki smo jo narisali
  4. Ne pozabimo izmeriti obe stopali, saj sta lahko različnih dolžin
Slika 7: Merjenje stopala ob steni

Podrobnejši video prikaz merjenja stopal najdete v Akademiji Bose Nogice.

Uporaba merilca Plus12

Merilec Plus12 se lahko uporablja tako za merjenje notranjih dolžin čevlja, kot za merjenje stopal, vendar je pri merjenju stopal potrebno nekaj previdnosti, saj nam merilec vedno ‘svetuje’ notranjo dolžino čevlja, ki jo potrebujemo (to je vrednost, ki jo morate iskati v tabelah velikosti) in ne dejanske dolžine stopala. K meritvi torej že doda priporočenih 12 mm prostora v čevlju.

Kako izvedemo meritev z merilcem Plus12?

  1. Meritve ne izvajamo sami. Stopimo na merilec Plus12 tako, da se s peto nežno dotikamo hrbtnega dela merilca.
  2. Rdečo konico merilca usmerimo na najdaljši prst. Če merimo stopalo svojega otroka, pridržimo stopalo in se prepričamo, da so prsti popolnoma sproščeni.
  3. Odčitamo vrednost na merilu.

Primer:

V našem primeru Plus12 pokaže 206 mm. To pomeni, da dolžina stopala znaša: 206 mm – 12 mm = 194 mm. V tabelah velikosti za odraslo osebe poiščemo čevlje z notranjo dolžino 206 mm (za otroke se k tej vrednosti doda še prostor za rast).

OPOMBA: Če smo izvedeli meritev natančno, bi morali z uporabo vseh treh metod dobiti zelo podobne rezultate (seveda v primeru, če ima stopalo najdaljši drugi prst oz. sva prva dva prsta enake dolžine). V primeru najdaljšega prvega prsta, pa Plus12 izmeri diagonalno vrednost in ne vertikalno.

3.2 Merjenje širine stopala

Širino stopala lahko izmerimo na različne načine, vendar je za najboljšo primerljivost s tabelami velikosti priporočljivo meriti širino kot horizontalno razdaljo (pravokotnica na os stopala) v predelu metatarzalnih sklepov (glej sliko 9a), razen, če proizvajalec nima drugače navedeno (npr. Tikki Shoes meri širino diagonalno med 1. in 5. metatarzalno glavo – glej sliko 9b).

Slika 9: Merjenje širine stopala

Natančno točko merjenja je težko definirati (ker ni standarizirane metode), vendar poskušamo zajeti najširši del stopala na tem mestu.

Zaradi vseh dejavnikov, ki vplivajo na meritev, je pri širini vedno potrebno upoštevati možnost manjših odstopanj (cca. 1-3 mm).

3.3 Merjenje stopal s hallux valgusom

Stopala s hallux valgusom merimo na enak način kot stopala, ki te deformacije nimajo.

Dolžino stopala izmerimo kot vertikalno razdaljo od sredine pete do najdaljšega prsta. Potrebno je upoštevati le, da se lahko dolžina/oblika stopala spremeni, ko se palec postavi nazaj v ustrezen položaj.

Cilj vsake deformacije stopala je seveda, da se sčasoma (ob nošenju ustrezne obutve in vajah) prsti postavijo nazaj v ustrezen položaj, vendar lahko izboklina v predelu metatarzalne glave še vedno ostane izrazitejša, v kolikor je bila deformacija hujša.

V določenih primerih lahko zato pri merjenju širine upoštevamo manjše prilagoditve.

Slika 10: Merjenje stopal s hallux valgusom

4. Kako izbrati ustrezno velikost s pomočjo tabel velikosti in natisljivih predlog?

Kot smo lahko videli v zgornjih poglavjih, lahko pri meritvah nastopijo določene razlike, vendar si je v praksi potrebno celoten postopek izbire ustrezne velikosti malenkost poenostaviti.

Če ni drugače določeno na strani proizvajalca, izmerjeno dolžino stopala (vertikalno razdalja) in širino (horizontalna razdalja) primerjajmo z vrednostmi v tabelah.

Pri tem upoštevamo prostor, ki ga potrebujemo za ustrezno gibanje stopala, saj je ustrezna velikost ena izmed najpomembnejših pogojev, da se lahko stopalo v čevlju funkcionalno giblje. To pomeni, da potrebujemo takšno dolžino in širino čevlja, da se lahko naše stopalo med hojo (ko stopalo obtežimo) ustrezno podaljša in razširi.

Ustrezna velikost pomeni, da je čevelj:

  • dovolj dolg, da imajo vsi prsti v fazi pronacije stopala (znižanja stopalnega loka in podaljšanja stopala) med hojo, dovolj prostora za aktivno sodelovanje pri procesu odriva brez, da jih ovira sprednji rob čevlja (prsti se ne dotikajo/tiščijo v sprednji rob čevlja med hojo)
  • primerne širine ter z ustrezno obliko prstnega dela, da se lahko stopalo med hojo ustrezno razširi in palec aktivno sodeluje v ciklu hoje

4.1 Uporaba tabel velikosti

Običajno so v tabelah velikosti podane notranje dolžine in širine čevljev, včasih lahko zasledimo tudi obseg stopala. Izjemoma lahko nekateri proizvajalci v tabelah navajajo priporočeno dolžino stopala za določeno velikost, vendar so te znamke redke.

Nekatere znamke uporabljajo enotno tabelo velikosti neglede na model, medtem ko druge (npr. Be Lenka, Shapen, itd.) definirajo različne tabele velikosti za vsak posamezen model in tako še bolje zajamejo razlike med njimi zaradi različne konstrukcije ali debeline materialov.

Ustrezno velikost čevlja izberemo na podlagi izmerjene dolžine in širine stopala, tako da k izmerjeni dolžini dodamo cca. 12 mm prostora pred prsti (spodnja meja 10 mm) ter k širini cca. 3-4 mm. Pri otroci je potrebno upoštevati še prostor za rast.

Pri tem ne kompenziramo s manjšo dolžino v primeru, da imamo ustrezno dolg čevelj preveč volumna/širine. V tem primeru izberemo ustreznejši model.

Primer:

Prikazani dimenziji stopala ustreza čevelj velikosti 42. Dolžina je pri obeh znamkah ustrezna, vendar je veliko modelov leve znamke (Groundies) za to stopalo že preozkih.

Ob nakupu smo ob dolžini in širini stopala pozorni tudi na obliko prstnega dela čevlja ter njegovo širino. Kljub temu, da so v tabelah velikosti vrednosti širine podane na točki tik prek začetkom prstov, je stopalo najširše pri konici prstov, zato mora biti na tem mestu najširši tudi čevelj.

NAMIG: za tiste, ki bi želeli izvedeti več o različnih tipih stopal, je na povezavi Kakšen je moj tip stopala?, pojasnjeno kateri tipi stopal obstajajo, prikazi različnih širin stopal, višine nartov, itd…

Želite še več?

V Akademiji Bose Nogice najdete tudi:

  • Kaj narediti v primeru, če po tabeli noben čevelj ni dovolj širok za naše stopalo?
  • Kaj narediti v primeru, če smo med dvema velikostma?
  • Kakšne so izjeme, ko se odločimo za manj ali več prostora?
  • Kdaj so čevlji lahko širši ali ožji od vrednosti v tabelah?

4.2 Uporaba natisljivih predlog

Natisljive predloge so za določanje ustrezne velikosti uporabne predvsem pri sandalih, saj tam ključno vlogo odigra oblika podplata ter mesto pritrditve trakov.

Pri zaprtih čevljev je na podlagi predlog, ugotavljanje ustrezne velikosti težje (predvsem niso realni pokazatelj za širino čevlja), vendar nam jih nekateri proizvajalci kljub temu ponujajo. Pri zaprtih čevljev osebno uporabljam za določevanje ustrezne velikosti le Wildling Shoes Fit Kit predloge.

5. Morebitna odstopanja v vrednostih

Zaradi številnih dejavnikov, ki vplivajo na merjenje čevljev in stopal, je potrebno upoštevati, da lahko vedno prihaja do manjših odstopanj v meritvah (cca. 1-3 mm). V tej fazi je zato zelo pomembno tudi poskušanje čevlja in ocenitev ustreznega pristaja našemu stopalu tako v dolžini kot širini.

Odstopanja v notranji dolžini in širini običajno nastanejo zaradi napak pri merjenju, različnih metod in točk merjenja, vpliva oblike stopala, oblike pete, materiala, itd., zato je potrebno upoštevati, da pri primerjanju dolžine stopal s tabelami velikosti vedno izvedemo določene poenostavitve.

Ena izmed takih je npr. primerjanje vertikalne dolžine čevlja z vertikalno izmerjeno dolžino stopala. Metoda ni povsem natančna, saj neposredno ne primerjamo dolžin v isti točki, ampak le absolutno razliko v vrednostih (glej sliko levo), vendar vseeno dovolj natančna za praktično uporabo.

Najpogosteje odstopanja nastanejo zaradi:

  • različnih oblik pet čevljev in stopal
  • načina in mesta meritve čevlja
  • volumna in širine stopal
  • način izdelave podplata
  • materiala čevlja
Slika 14: Primer različnih oblik podplata

Kako posamezna odstopanja vplivajo na ustrezno dolžino in širino v čevlju najdete v Akademiji Bose Nogice.

6. Prvo poskušanje čevlja

Ustrezno količino prostora v čevlju je, zaradi možnosti odstopanj, vedno potrebno preveriti še fizično ob poskušanju čevlja, saj lahko na pristajanje vplivajo številni dejavniki kot so:

  • uporaba nogavic
  • ujemanje oblike prstnega dela čevlja z obliko stopala
  • ustrezna fiksacija čevlja
  • količina prostora nad prsti
  • oblika pete čevlja in ujemanje z obliko pete stopala
  • material čevlja
  • tip obutve
  • starosti
  • funkcionalnosti stopala

Podrobna navodila za določanje ustreznega prileganja čevlja, ki so podprta s številnimi primeri ustreznega in neustreznega prileganja, najdete v Akademiji Bose Nogice.

7. Povzetek

Dolžina in širina stopala sta vsekakor prva vrednosti, ki ju moramo imeti v mislih ob nakupu bosonogih čevljih. Čeprav ni enotne metode, ki bi jo vsi proizvajalci uporabljali za merjenje notranje dolžine in širine svojih čevljev (zato lahko vedno prihaja do manjših odstopanj), si nakup lahko kljub temu malce poenostavimo, če se ob merjenju in izbiri držimo naslednjih korakov:

  • izmerimo vertikalno dolžino stopala (razen, če je s strani proizvajalca uporabljena druga metoda)
  • izmerimo širino stopala v horizontalni smeri (razen, če je s strani proizvajalca uporabljena druga metoda)
  • preučimo obliko prstov in volumen stopala
  • primerjamo vrednosti s tabelami velikosti po različnih straneh in poiščemo najustreznejši model zase
  • preverimo končno pristajanje čevlja (prostor pred prsti, širino, obliko in ustrezno fiksacijo)

Pri tem ne pozabimo, da vedno preverimo s čim primerjamo. Kaj nam povedo vrednosti v tabelah in kaj smo izmerili mi.


Pustite komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*