Domov ˃ O nas ˃ Kako se je vse začelo?

Kako se je vse začelo?

Začetek leta 2016, nekaj mesecev po drugem porodu.

Moje telo je bilo po dveh nosečnostih v zelo slabem stanju (diastaza rektusov, šibko medenično dno, slaba drža, bolečine v križu, itd.). V Sloveniji se takrat o takšnih težavah po porodu še ni govorilo, zato sem začela rešitev iskati po spletu.

Naletela sem na britanski poporodni program MUTU system in začela z vajami, ki so hitro prinesle opazne spremembe.

Pred začetkom poporodnega programa nisem razmišljala o neustreznosti moje obutve. Čevlji, ki sem jih nosila, se mi niso zdeli pretirano problematični, težav s stopali nisem imela. Zelo redko sem nosila pete in vedno sem izbirala obutev za katero sem mislila, da je udobna.

Na spodnji sliki so prikazani moji najbolj “udobni” čevlji iz teh časov, ki pa imajo žal, tako kot vsi nebosonogi čevlji, povsem neustrezno obliko prstnega dela. Moji prsti so bili v njih popolnoma stisnjeni skupaj. Da je kaj narobe s tudi podplatom sploh nisem razmišljala.

“Najudobnejši čevlji” iz časov, ko še nisem nosila bosonoge obutve. Vidite, da so bili prsti v čevlju precej stisnjeni skupaj.

V poporodnem programu MuTu system so spregovorili tudi o vplivu neustreznih čevljev na medenično dno ter na delovanje celotnega telesa (kako sta medenično dno in stopala povezana si lahko ogledate tukaj). Presenetilo me je tudi dejstvo, da lahko samo minimalno povišana peta vrže celotno telo iz ravnovesja. Ta vpliv je pri otrocih bistveno večji!

Svoje telo sem želela povrniti v funkcionalno stanje, zato sem poskusila prav vse nasvete iz progama. Tako sem si kupila tudi svoj prvi par bosonogih čevljev.

In kakšen je bil občutek, ko sem jih poskusila prvič?

No, zdeli so se mi izjemno široki. Občutek tal pod nogami mi je bil sprva zelo nenavaden, ampak sem se na njega zelo hitro navadila. Bosonoge čevlje sem nosila samo doma. V službo sem še vedno nosila svoje “običajne” čevlje. Moj prehod na bosonogo obutev je bil postopen. Hkrati so z mojim prehodom na bosonoge čevlje, le te začeli nositi tudi moji otroci.

Hitro so me začeli motiti vsi moji običajni čevlji. Kajti, ko enkrat občutiš svobodo, ki ti jo nudijo bosonogi čevlji, težko greš nazaj.

Odločila sem se, da bom vso mojo obutev zamenjala za bosonogo. Na začetku je bilo potrebno vložiti kar nekaj časa v poskušanje in vračanje čevljev, preden sem dobila občutek kaj mi pristaja, na kaj moram paziti in katere znamke so najprimernejše zame. V Sloveniji je bilo fizičnih trgovin z bosonogo obutvijo zelo malo, ponudba omejena, zato sem vse naročala preko spleta.

Sčasoma se mi je stopalo razširilo, palec se mi je postavil v svojo naravno lego, gibljivost prstov povečala.

Slik mojega stopala iz časov pred prehodom na bosonogo obutev žal nimam. Našla sem le eno sliko, ki ni najboljša, ampak kljub temu lahko vidite moje stisnjene prste. Razmik med prsti se je v teh letih nošenja bosonoge obutve občutno povečal.

Moje stopalo v času, ko še nisem nosila bosonoge obutve in sedaj po treh letih v bosonogih čevljih.

Toda zame prehod na bosonogo obutev ni pomenil konec moje poti do bolj zdravega in funkcionalnega telesa ter stopal. Svojemu življenjskemu slogu sem dodala več naravnega gibanja, zavedanja kako hodim, stojim, naučila sem se, kako pomembna sta stabilnost gležnjev ter kontrola rotacije kolkov, kako koristni so lahko distančniki za prste, kot so npr. Correct Toes, za pomoč pri rehabilitaciji, itd. Kupila sem si tudi vaje za stopala od My Foot Function (partnerska povezava), saj sem čutila, da moja šibka leva noga potrebuje nekaj dodatne pomoči. Toda prvi korak na poti k zdravemu telesu in stopalom so vsekakor bili bosonogi čevlji.

V prehodnem obdobju sem pazila kako hodim, saj je bila moja hoja zaradi nepravilne obutve zelo nenaravna. Na začetku sem, zaradi let preživetih v oblazinjeni obutvi, udarjala s peto ob tla med hojo.

Na širino čevljev sem se zelo hitro navadila, sčasoma pa sem spoznala tudi, da moj prvi bosonogi čevlji sploh niso bili dovolj dolgi in široka (ampak takrat so se mi zdeli neverjetno udobni). Danes izbiram več prostora pri prstih in sem pazljivejša pri izbiri čevljev in modelov.

No, in moji prsti so postali zelo gibljivi 😉

Začela sem spremljati tudi tuje Facebook skupine na tematiko bosonogih čevljev, prebirati literaturo na to temo in postajala vedno bolj navdušena nad bosonogo obutvijo.

In sedaj sem tukaj, da delim svoje izkušnje in navdušim tudi vas.


Pustite komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*